Vodič po montažni gradnji
Gradnja hiše je projekt, ki se ga večina loti le enkrat v življenju, zato je toliko bolj pomembno, da že pri načrtovanju in tudi pozneje pri sami gradnji sprejemamo prave odločitve. Prvo vprašanje, pred katerim se znajde večina investitorjev, pa je: zidana ali montažna hiša? Kdor stavi na kakovost, udobje in zdravo bivanje, ki jih zagotavlja les kot osnovni gradbeni in konstrukcijski material, ne okleva: montažna hiša je prva izbira.
Želite, da vam vodič Montažna gradnja: zakaj je montažna hiša prava izbira? pošljemo v PDF obliki?
Zidana ali montažna hiša? Zagovorniki enega ali drugega načina gradnje lahko v nedogled naštevajo prednosti prvega in pomanjkljivosti drugega. A bodimo pošteni, tako zidano kot montažno hišo je mogoče zgraditi kakovostno, za sprejemljivo ceno in si v njej ustvariti topel, prijeten dom. Bolj kot to, katera je hitreje zgrajena, boljša, cenejša, katera bo zdržala več generacij in podobno, pa je pomembno, kaj si želimo in kaj pravzaprav potrebujemo.
Na prvem srečanju se predstavimo in razpravljamo o vaših idejah in zamislih za vaš sanjski dom. Skupaj ustvarimo celovito analizo vaših potreb in vam ustrezno svetujemo.
Za individualno načrtovanje, ki je prilagojeno vam osebno, se z vami pogovorimo o vaših željah in idejah, proračunu in vam pomagamo definirati finančno konstrukcijo vaše investicije.
Z dolgoletnim strokovnim znanjem načrtujemo in zasnujemo hišo, prilagojeno vašim željam in pripravimo podrobno ponudbo. Ponudbo skupaj z vami uskladimo, da ustreza vašim željam in vključuje definirane želene materiale.
S podpisom pogodbe nas izberete za svojega partnerja pri gradnji novega doma in nam zaupate, da uresničimo vaše sanje. S tem dobite enega pogodbenega partnerja, ki je odgovoren za gradnjo vašega doma, koordinacijo in izvedbo vseh dogovorjenih storitev.
V tej fazi za vas pripravimo celovito projektno dkumentacijo, vodimo postopk pridobitve gradbenega dovoljenja in z nasveti pomagamo pri pridobitvi drugih potrebnih soglasij, v kolikor so potrebna.
V fazi projektiranja se lotimo načrtovanja vseh detajlov vašega novega doma. Definiramo pozicije strojnih in elektro inštalacij ter dokončno uskladimo arhitekturo vaše hiše. V fazi vzorčenja se na podlagi vzorcev in predhodnega pregleda vgrajenih materialov odločite o opremi vašega novega doma. Izberite ploščice, parket, sanjsko kopalnico in še veliko več.
Od izdelave in montaže do finalizacije vaše montažne hiše. Naš vodja vašega gradbišča pripravi okvirno časovnico gradnje vašega doma in tekom gradnje usklajuje in nadzira vse naše preverjene in večletne podizvajalce. Na voljo imate kontaktno osebo, ki skrbi za usklajevanje in nemoten proces gradnje. Nenehno nadziramo kakovost izvedbe in varnost.
V dogovorjenem roku opravimo primopredajo hiše. Skupaj opravimo pregled izvedbe končane hiše in odgovorimo na morebitna vprašanja. Ko prevzamete hišo, vam predamo ključe vašega novega doma.
Dobrodošli - vaš sanjski dom je pripravljen za vselitev. Prepričani smo, da bomo tekom procesa gradnje upravičili vaše zaupanje in boste z bivanjem v vašem novem domu zadovoljni.
Na poti, ki jo mora investitor prehoditi od nakupa parcele do vselitve v svoj novi dom, je nemalo neznank in izzivov.
Le redki so se pripravljeni z njimi spopasti »v lastni režiji«, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja izkušenj, pa tudi zato, ker se z zamudnimi postopki pridobivanja vseh dovoljenj preprosto nimajo ne časa ne volje ukvarjati. Vsekakor je priporočljivo izbrati ponudnika, ki ponuja celostno storitev, torej tudi strokovnjake, ki jih pooblastite, da v vašem imenu izpeljejo vse postopke: izdelava DGD/PZI projektne dokumentacije, voden postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, priprava vloge za Eko sklad in pomoč pri postopku pridobitve uporabnega dovoljenja.
Ko začnemo razmišljati o lastni hiši, imamo v glavi običajno vsaj približno idejo, kakšno hišo želimo, a pred prvim sestankom z izbranim ponudnikom je idejo dobro vsaj malo razdelati, torej določiti kvadraturo in tip hiše (klasična ali moderna), nabor želenih materialov, pridobiti lokacijsko informacijo, predvsem pa objektivno določiti finančni okvir, ki si ga lahko privoščimo. Veliko odgovorov na vprašanja, ki se pri tem porodijo, je mogoče najti že na spletni strani ponudnikov. Na Lumarjevi spletni strani, denimo, si lahko ogledate kataloške hiše, izpolnite spletni obrazec in pošljete povpraševanje, v katerem čim bolj podrobno opišete svoje želje in potrebe. Naši strokovnjaki vas bodo poklicali in se z vami pogovorili. Pri ogledu vzorčne hiše ali na sedežu podjetja Lumar boste dobili odgovore na vsa vprašanja in s svetovalcem prilagodili tloris izbrane kataloške hiše tako, da bo ustrezal vašim željam in potrebam. Če se bo med pogovorom s svetovalcem izkazalo, da vam kataloška hiša kljub prilagoditvam ne ustreza, vam lahko povsem novo idejno zasnovo začrtajo v Lumarjevem arhitekturnem biroju.
Prav tako ni nobenih ovir, če na sestanek s ponudnikom pridete z že pripravljeno idejno zasnovo, ki vam jo je pripravil zunanji arhitekturni biro – v Lumarju vam bodo ponudbo pripravili na podlagi te idejne zasnove.
S postopki pridobivanja dokumentacije bo začel takoj po podpisu pogodbe, a do vselitve je še daleč. Vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja se namreč na upravni enoti lahko odda šele, ko je vsa projektna dokumentacija pripravljena, mnenja pridobljena, taksa in komunalni prispevek pa plačana. Upravna enota mora po tem, ko je bila oddana popolna vloga, izročiti gradbeno dovoljenje v 60 dneh, v praksi pa je v tem roku izdanih le 10 do 20 odstotkov gradbenih dovoljenj.
Večina upravnih enot za to v povprečju potrebuje tri do štiri mesece.
V Lumarju, kjer imajo s tem veliko izkušenj, so z delom upravnih enot v veliki večini zadovoljni.
Ko je gradbeno dovoljenje »pod streho«, pri montažni gradnji vse poteka hitreje kot pri klasični. Kako hitro, je sicer odvisno od ponudnika oziroma njegove organiziranosti, kar zadeva usklajevanje dela s podizvajalci. Na splošno velja, da izvedba faze »delno finaliziran objekt« traja štiri mesece od začetka montaže objekta, izvedba faze »finaliziran objekt« pa šest mesecev od začetka montaže objekta, odvisno od zahtevnosti objekta in vgrajenih materialov. Če ponudnik želi biti konkurenčen, bo v pogodbi zapisan rok, v kolikšnem času po začetku gradnje bo hiša vseljiva. Zagotovo se bo potrudil, da tega roka ne bo prekoračil.
Na izbiro ponudnika poleg zgoraj naštetega pomembno vpliva njegova ponudba. Potencialnega kupca najprej pritegnejo arhitekturne rešitve, iz katerih je morda celo črpal idejo za svoj novi dom. Pri tem je treba poudariti, da kataloške hiše danes niso več strogo uniformirane in omejene, kot so bile v preteklosti. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da so tudi kataloške postale unikatne. Prav vsako je namreč mogoče prilagoditi željam in potrebam kupca, pa naj gre za prilagoditev tlorisa, materialov, konstrukcijskega sistema ali načina ogrevanja.
Dober ponudnik bo poskrbel, da se bo ideja kupca realizirala v obliki idejnega projekta. Seveda lahko to zaupate kateremu koli arhitektu, a dejstvo je, da bo znal »hišni« arhitekt idejo najbolj racionalno prenesti na papir – ker dobro pozna ponudnika in njegovo tehnologijo, bo znal ustrezno svetovati, kaj izbrati, pri tem pa bo pozoren na cenovno komponento projektiranja in ne bo presegel zastavljenega finančnega okvira.
Spet druge najbolj pritegne premišljen nabor konstrukcijskih sistemov, ki jih je razvil ponudnik in ki omogočajo različne stopnje energijske varčnosti.
Vsak konstrukcijski sistem namreč ponuja določeno kombinacijo materialov in drugih elementov hiše za določen energijski razred, le redkim ponudnikom pa je uspelo vse našteto optimizirati in doseči ugodno razmerje med kakovostjo in ceno, predvsem pa zagotoviti majhen ogljični odtis pri gradnji vsake hiše iz ponudbe.
Mirno lahko rečemo, da so nizkoenergijske hiše že preteklost. Najprej so jih izpodrinile pasivne in pionir montažne gradnje v pasivnem standardu pri nas je podjetje Lumar, ki je prvo pasivno hišo postavilo že leta 2007. Dve leti pozneje, 2009, so jo nadgradili v plusenergijsko, leta 2013 v prvo aktivno hišo za poskusno bivanje, že pred drugimi ponudniki pa so sledili zahtevam evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb in kupcem že leta 2017 ponudili tudi trajnostno grajene skoraj nič-energijske hiše s standardno vgrajenim prezračevanjem. Zanje velja, da za svoje delovanje porabijo minimalno dodatno energijo, pa
še to večinoma pridobivajo iz obnovljivih virov.
Gradnjo energijsko čim bolj varčnih hiš spodbuja tudi Eko sklad, a čeprav že bežno brskanje po spletu razkrije, da je v Sloveniji veliko ponudnikov montažne gradnje, le redki izpolnjujejo stroge pogoje za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud.
Investitorjem seveda pride prav vsaka finančna spodbuda, saj gradnja pomeni enkraten življenjski projekt, zato so pri izbiri ponudnika pozorni tudi na to. Za povprečno veliko hišo (140 m2), grajeno v skoraj nič-energijskem standardu, je mogoče v povprečju pridobiti približno 90 evrov nepovratnih sredstev za kvadratni meter, torej okrog 12.600 evrov. Višina subvencije se viša glede na površino hiše do 150 m2 in z višino deleža uporabe naravnih materialov.
Za bodočega investitorja je zelo dobrodošlo, če si lahko ponudbo ogleda »v živo«.
Quickly and efficiently build the materials you need to support your inbound marketing strategy. Drag and drop building blocks including testimonials, forms, calls-to-action, and more.
Ponudniki montažne gradnje zato že vrsto let organizirajo dneve odprtih vrat že postavljenih in vseljenih montažnih hiš, kjer lahko dobite informacije iz prve roke in izveste (skoraj) vse o gradnji in življenju v takšni hiši. Resen ponudnik pa ima tudi vsaj en vzorčni objekt, kjer potencialni kupec dobi dober vpogled v osnovno ponudbo, možnosti nadgradenj, tehnološke rešitve za ogrevanje, hlajenje, lahko si ogleda vzorce talnih oblog, notranjih vrat, keramike, skratka vse, kar mu pozneje olajša odločitev.
Vsak se sam odloči, do katere faze zgrajeno hiše želi. Ponudniki montažne gradnje običajno ponujajo tri izvedbe: »zunaj dokončan objekt«, »delno finaliziran objekt« in »finaliziran objekt«. Prva izvedba vključuje zunaj dokončan objekt, vključno s fasado in zunanjim stavbnim pohištvom ter krovsko-kleparskimi deli, brez elektro- in strojnih inštalacij, estrihov in slikopleskarskih del. »Delno finaliziran objekt« pomeni zunaj popolnoma dokončano hišo, z izvedenimi grobimi elektro- in strojnimi inštalacijami in estrihi, brez finomontaže in sanitarne opreme. Je pa v tej izvedbi vključena vsa tehnološka oprema, vezana na zasnovo energijske varčnosti hiše.
S stališča zagotavljanja kakovosti gradnje in uveljavljanja garancije se je vsekakor priporočljivo odločiti za izvedbo »finaliziran objekt«, ki običajno vključuje praktično vsa dela od temeljne plošče do vselitve, manjkajo le luči, senčila in notranja oprema. Ne samo, da ob vselitvi ne boste imeli slabega »priokusa« zaradi morebitnih zapletov pri usklajevanju dela podizvajalcev, ampak predvsem zato, ker se vam v primeru kakršne koli reklamacije ne bo treba ukvarjati z njimi, ampak bo za vas vse uredil izbrani ponudnik montažne gradnje. Pri Lumarju je večina hiš grajenih v izvedbi »finaliziran objekt«.
Kakovostno postavljena montažna hiša je grajena trajnostno in ni podvržena hitrim spremembam trendov, staranju in nenehnim popravilom. V Lumarju, ki velja za pionirja trajnostne montažne gradnje, že ves čas sledijo viziji, ki so jo začrtali na začetku: da bodo pri gradnji montažnih hiš poleg lesa v čim večji meri uporabljali naravne materiale, ki ustvarjajo prijetno in zdravo bivalno klimo, njihove hiše pa bodo v celotnem življenjskem ciklu čim manj obremenjevale okolje. Večina ponudnikov za konstrukcijsko stabilnost in trdnost objekta daje 30 let garancije, le redki, med njimi tudi Lumar, pa kar 35 let. Poleg tega posebno pozornost namenja čim daljšim garancijskim rokom dobaviteljev, kar je eden od pomembnih faktorjev pri izbiri. S stalnimi in zanesljivimi podizvajalci obrtniško-inštalacijskih del ima kupec zagotovljeno strokovno vgradnjo in svetovanje ter servis zunaj garancijskih rokov vgrajene opreme.
Kakovost ponudnika oziroma njegovih izdelkov se kaže tudi v certifikatih, tako domačih kot mednarodnih. Najmanj, na kar moramo biti pozorni pri izbiri ponudnika, je znak CE, ki potrjuje, da je proizvod skladen z evropskimi standardi s področja mehanske odpornosti in stabilnosti, požarne varnosti, trajnosti in varnosti za uporabo. Drugo vodilo pri odločitvi pa je certifikat Passivhause inštituta iz Darmstadta, ki potrjuje kakovost tehnologije in detajlov gradnje skoraj nič-energijskih hiš s porabo energije pod 15 kWh/m2a (prej smo takšne hiše imenovali pasivne hiše).
Nekateri ponudniki se pohvalijo z enim ali dvema, v podjetju Lumar pa so jih pridobili kar pet; dva za konstrukcijska sistema za gradnjo pasivnih hiš, tretjega za pasivno hišo v Sloveniji, četrtega za pasivno hišo v tujini, petega za plusenergijsko hišo. Rezultat njihovih pionirskih projektov in celovite obravnave vseh ključnih trajnostnih vidikov gradnje pa je certifikat Zveze Active House s sedežem v Bruslju, ki je organiziran na treh glavnih principih: ugodje, energija in okolje. Skoznje se odraža vizija načrtovanja stavb, ki dajejo več, kot porabijo. Pridobili so ga za vzorčno hišo, grajeno v konceptu Zero Emission Living®. Z njo so udejanili vizijo o stavbi, ki omogoča zdravo in udobno bivanje, je energetsko učinkovita in brez negativnega vpliva na podnebje in okolje, kar vodi k čistemu in varnemu okolju.
Življenjska doba montažne hiše je povsem primerljiva z zidano, a to velja le, če jo redno in pravilno vzdržujemo. To med drugim pomeni, da je treba redno pregledovati streho, žlebove, stavbno pohištvo, stavbno-mizarske izdelke … V Lumarju kupcem hiš ob prevzemu hiše predajo knjižico z navodili in nasveti, kako pravilno vzdrževati montažno hišo in pravilno uporabljati njene sisteme, predvsem pa so jim ves čas, tudi po vselitvi, na voljo za vsa morebitna vprašanja.
Sodobna montažna gradnja je rezultat sožitja gradbenih tehnik z uporabo lesa, ki so bile v preteklosti že ničkolikokrat preizkušene, sodobne tehnologije in sodobnih materialov, kombinacija naštetega pa ob upoštevanju predpisov s področja gradnje in energijske varčnosti zagotavlja kakovosten izdelek, ki bo ob rednem vzdrževanju zdržal več generacij. Kljub temu se montažne gradnje še vedno drži nekaj predsodkov in zmot. Poglejmo najpogostejše.
Ni res. S pravilnim dimenzioniranjem konstrukcije brez težav dosežemo zahtevano odpornost proti požaru. Les namreč gori počasi in enakomerno, glede na presek lesa pa je mogoče natančno določiti čas gorenja. Pri visokih temperaturah pri gorenju se na zunanji površini lesa tvori zoglenela plast, ki varuje notranje nosilno jedro. V primerjavi z drugimi materiali tako lesena konstrukcija dlje časa ohrani nosilne lastnosti. Poleg tega so leseni deli pred ognjem zaščiteni z mavčno-vlaknenimi ali drugimi ploščami in toplotno izolacijo, torej še z dvema ognjeodpornima materialoma. Stene zidanih so sicer res iz negorljivih materialov, a so izolirane z gorljivimi snovmi oziroma materiali, ki pomenijo veliko požarno nevarnost, poleg tega se pri gorenju teh materialov lahko sproščajo strupeni plini.
Ni res. Marsikatera 50 in celoveč let stara montažna hiša je enako ali celo bolje ohranjena kot njena zidana »vrstnica«. Osnovni konstrukcijski material pri montažni gradnji je les, ki je trajen gradbeni material. Les se je za gradnjo hiš uporabljal že leta 1200 pr. n. št., kar dokazujejo številni zgodovinski viri, lesene hiše pa spadajo med najstarejše stavbe na svetu. Dokaz za to so številne lesene stavbe, ki že več sto let kljubujejo zobu časa. Tudi pri nas jih ne manjka – v bližini Velikih Lašč, na primer, denimo stoji najstarejši ohranjeni toplar na Slovenskem iz leta 1772, v Deželi kozolcev v Šentrupertu pa Lukatov toplar, ki naj bi ga postavili 1795.
Ni res. Podatki z območij, ki jih je prizadel potres, so dovolj zgovorni. Marsikatera klasično zidana hiša je bila v potresu skoraj v celoti uničena, montažne pa večinoma nepoškodovane. Razlog je preprost: zaradi lahke konstrukcije in elastičnih spojev bistveno bolje prenaša obremenitve, ki delujejo ob potresu, poleg tega je pri načrtovanju natančno izračunana statična obremenitev, ki jo mora montažni objekt prenesti.
Ni res. Navlaževanje materialov v primeru poplav je precej zakoreninjen predsodek, ki pa je povsem neutemeljen. V montažno hišo vgrajeni materiali so namreč vodoodporni, zato je strah, da bi stene zaradi navlaževanja zgnile ali izgubile nosilne lastnosti, odveč. Predvsem je sanacija montažne hiše po poplavah veliko bolj preprosta (in tudi cenejša) kot sanacija zidane hiše. Steno, v katero si je voda utrla pot, je namreč mogoče preprosto odpreti, zamenjati navlažen izolacijski material in druge poškodovane elemente in jo ponovno zapreti. Navlaževanje izpostavljenih lesenih delov konstrukcije zaradi dežja in snega preprečuje kakovostna izvedba gradnje, seveda pa ne smemo pozabiti na redno vzdrževanje.
Ni res. Strah pred njimi je neutemeljen. Dejstvo je namreč, da je les, ki se uporablja pri montažni gradnji, termično obdelan in ustrezno suh, v takšnem lesu pa lesni škodljivci in insekti nimajo osnovnih razmer za življenje, zato ga niti ne napadajo. Dodatna zaščita lesa z nanašanjem zdravju škodljivih zaščitnih sredstev, ki so se pogosto uporabljala v preteklosti, je nesmiselna. Tudi sicer ponudniki montažnih hiš oziroma proizvajalci težijo k uporabi čim bolj naravnih materialov.
Z ustrezno sestavo konstrukcije, pravilno izbiro in vgradnjo vseh materialov (tudi izolacijskih, seveda)
ter primernih stenskih oblog montažne hiše dosegajo zahtevano požarno odpornost oziroma varnost, zvočno zaščito, akumulacijo toplote, zaščito pred insekti, ne nazadnje pa tudi trajnost.
Ne smemo namreč pozabiti, da je les kot glavni konstrukcijski material trajen gradbeni material.
Dokaz za to so številne lesene stavbe, ki zobu časa kljubujejo že več sto let.
Montažna gradnja ima danes med novogradnjami v Sloveniji od 20- do 30-odstotni delež, kar je povsem primerljivo s tujino. V sedemdesetih letih in v prvi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja so prevladovale kataloške hiše, praviloma pritlične (če je kupec želel hišo v dveh nadstropjih, je moralo biti pritličje zidano), v stenah so imele običajno le osem centimetrov izolacije, a so bile kljub temu energijsko bolj učinkovite od zidanih, ki so bile večinoma brez izolacije ali pa le z nekaj centimetri. Zaradi tipske zasnove so bile stroškovno optimizirane in zato dosegljive širokemu krogu kupcev.
Po letu 1990 so v ospredje prišle hiše, izdelane iz velikostenskih elementov, s katerimi je gradnja montažnih objektov dobila nove razsežnosti. Montažne hiše so bile lahko tudi večnadstropne, prilagoditi jih je bilo mogoče najrazličnejšim arhitekturnim rešitvam, konstrukcija pa je omogočala vgradnjo debelejših slojev toplotne izolacije (od 15 do 18 centimetrov). Ta se je v naslednjih letih povečevala tudi do 45 centimetrov, z novimi materiali in tehnologijami pa se je danes, ko morajo investitorji, arhitekti in ponudniki montažnih hiš upoštevati evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb (vse novogradnje morajo biti od 2020 grajene v skoraj nič-energijskem standardu), ustalila nekje med 26 in 40 centimetri, odvisno od konstrukcijskega sistema in materialov, ki ga sestavljajo.
Materiali so danes bistveno drugačni, kot so bili v preteklosti. Medtem ko je za toplotno izolacijo pred tridesetimi leti prevladoval ekspandirani polistiren, na primer, so v zadnjih letih v ospredju okolju prijaznejši celulozni kosmiči, lesna vlakna in drugi ekološki materiali. Napredovala je tudi tehnologija montažne gradnje oziroma kakovost same izvedbe.
Ob razmahu montažne gradnje je vgradnja stavbnega pohištva potekala na klasičen način, o zrakotesnosti se takrat skorajda ni govorilo. Potem so se pojavile najprej nizkoenergijske hiše, po letu 2002 je nekaj zanesenjakov tudi pri nas začelo orati ledino na področju pasivne gradnje (mimogrede, prvo certificirano pasivno hišo v Sloveniji je leta 2007 postavilo podjetje Lumar), danes pa se gradijo skoraj nič-energijske stavbe. Pri vseh je nujno zagotavljanje zrakotesnosti z vgradnjo oken in vrat s tesnjenjem v treh ravneh in pravilna izvedba vseh drugih detajlov, ki zagotavljajo čim manjše toplotne izgube.
Vsi konstrukcijski elementi so na podlagi arhitekturnega načrta izdelani v proizvodnji, na gradbišču jih nato le še sestavijo. Posamezni panel oziroma stena je sestavljena iz več plasti, ki se razlikujejo od ponudnika do ponudnika. V osnovi se na zunanji strani panelov uporabljajo plošče OSB ali kakšne druge lesnovlaknene plošče, na notranji pa običajno mavčno-vlaknene in mavčno-kartonske. Vmesni prostor je zapolnjen s toplotno izolacijo (mineralna, steklena ali kamena volna, celuloza, volna, kokos, konoplja, bombaž), v steni je že pripravljena inštalacijska ravnina s cevnimi razvodi, vgrajena so okna in senčila. Stropno konstrukcijo sestavljajo leseni stropni nosilci različnih prerezov z obojestransko oblogo iz plošč ter izolacijo večje gostote (npr. mineralna volna), pri čemer je na spodnji strani pripravljena konstrukcija za vgradnjo zaključne stropne obloge, na zgornji strani pa so OSB-plošče ali opaž, torej vse pripravljeno za izdelavo estriha in zaključne talne obloge.
Za Lumarjeve konstrukcijske sisteme je značilno, da so vsi po vrsti difuzijsko odprti, kar pomeni, da jih odlikuje sposobnost prehajanja vodne pare skozi konstrukcijo, ki je izolirana bodisi z lesnimi vlakni bodisi s celulozno ali mineralno toplotno izolacijo. Vse našteto zagotavlja dobre tehnične karakteristike in predvsem dobro bivalno klimo, kar je zelo pomembno, saj vse več časa preživimo v zaprtih prostorih. Proizvodnja panelov za povprečno veliko hišo traja od tri do pet dni, na parceli jih sestavijo v dveh do treh dneh.
Nosilna konstrukcija je sestavljena iz stebrov in nosilcev, ki omogočajo poljubno izvedbo predelnih sten in fasade. Obremenitve se prenašajo izključno prek nosilcev na stebre, ti pa so praviloma neodvisni od polnih elementov, ki zapirajo prostor, in večinoma ostanejo vidni, da se poudari leseni skelet. Stene so lahko prefabricirani elementi iz lesa ali stekla (lahko tudi kombinacija materialov).
Skeletna gradnja je na nek način podobna zidani – potem ko les za nosilno konstrukcijo razrežejo na računalniško vodenih strojih in vsak kos posebej označijo, vse faze gradnje potekajo na gradbišču, kjer postavijo konstrukcijo in povežejo z lesnimi zvezami. Skelet je končan treh do sedmih dneh, kakšen mesec pa nato traja, da se zaprejo stene, vgradi toplotna izolacija in pripravijo odprtine za okna in vrata.
Pri masivni leseni gradnji razlikujemo več tipov objektov. Eni imajo stene iz masivnih tramov (brun), drugi iz lepljenih masivnih elementov, tretji pa iz mozničenih masivnih elementov. Stene so običajno enostransko obložene z izolacijo in ploščami, lahko pa so tudi brez obloge, torej iz vidnih brun, tramov ali križno mozničenih masivnih ali lepljenih masivnih plošč. Zunanje stene so lahko zaščitene z oblogo iz lesa, z ometom ali obzidane s fasadnimi ploščami. Masivne stene imajo zelo dobre gradbene in fizikalne lastnosti, kar omogoča gradnjo arhitekturno in tehnološko naj zahtevnejših objektov z velikimi razponi.
V Lumarju ponujamo povsem nov slovenski produkt. iQwood je patentirana, masivna, izjemno stabilna in varna lesena konstrukcija, narejena izključno iz masivnega alpskega lesa, brez lepil, kemikalij in kovin. Sestavljena je iz križno zloženih lesenih plošč, trdno in trajno spojenih z masivnimi lesenimi mozniki. Mozniki na zunanji strani niso vidni, zato je iQwood primeren za stene in strehe najlepših masivnih lesenih hiš.
Dejstvo je, da si vse več ljudi prizadeva živeti po trajnostnih načelih, zato ne preseneča, da se v zadnjih letih razmerje med zidano in montažno gradnjo vse bolj nagiba v prid zadnji – prednost dajemo vsemu, kar je trajnostno (ali pa vsaj malo diši po trajnostnem) in zeleno, medtem ko na stranski tir potiskamo vse, kar (preveč) obremenjuje okolje. Za montažne hiše se sicer odloča tako starejša kot mlajša generacija, le da se zadnja ne ukvarja s predsodki, ki spremljajo montažno gradnjo (in so povsem neutemeljeni), predvsem pa si želi trajnostno, energijsko učinkovito hišo, v katero je vgrajenih čim več naravnih materialov in ki bo v svoji življenjski dobi čim manj obremenjevala okolje.
Seveda ne gre pozabiti tudi drugih, s stališča investitorja bolj praktičnih razlogov, zaradi katerih povpraševanje po montažnih hišah narašča: montažna hiša je hitreje zgrajena in prej vseljiva kot zidana, gradnja je bolj »čista«, saj na gradbišču le še sestavijo v proizvodnji izdelane konstrukcijske elemente, investitor že na začetku ve, koliko ga bo stala hiša; predvsem pa na enem mestu dobi celovito storitev, od svetovanja pred začetkom gradnje do garancije za postavljen objekt in svetovanja ter servisa zunaj garancijskih rokov vgrajene opreme.
Lumar IG d.o.o.
Limbuška cesta 32 A,
+386 2/421 67 50
info@lumar.si
